Ulica, Ki Pripoveduje Zgodbo Murske Sobote

Od mestnega parka in arhitekture Ferija Novaka do Mikija Mustra in Murinih skulptur – Ulica Štefana Kovača je eden tistih prostorov Murske Sobote, ki jih je najbolje odkrivati počasi in peš.

Nekatere ulice so samo poti od ene točke do druge, druge sčasoma postanejo del identitete mesta. Ulica Štefana Kovača v Murski Soboti zagotovo sodi med slednje. Domačini jo poznajo kot eno pomembnejših mestnih povezav, ki poteka ob robu mestnega parka, obiskovalcu pa se na razmeroma kratki razdalji razkrije kot svojevrsten pregled razvoja Murske Sobote v 20. stoletju. Ob njej stojijo modernistične stavbe arhitekta Ferija Novaka, Gledališče Park, kiparsko delo Mikija Mustra in dela nekaterih najpomembnejših slovenskih kiparjev. Na eni strani ulico spremlja zelenje mestnega parka, na drugi strani so značilni stanovanjski bloki, zaradi katerih ima ta del mesta še prepoznaven arhitekturni značaj.

Ulica Modernega Mesta

Današnje podobe Ulice Štefana Kovača ni mogoče razumeti brez arhitekta Ferija Novaka, enega najpomembnejših ustvarjalcev sodobne Murske Sobote. Novak je v mestu pustil izjemen pečat. Njegova arhitektura je zaznamovala obdobje od tridesetih do šestdesetih let prejšnjega stoletja. Mursko Soboto je želel oblikovati kot moderno mesto, v katerem se stavbe ne bi razvijale brez reda, temveč bi arhitektura, ulice, javni prostori in zelenje tvorili premišljeno celoto.

Niz stanovanjskih blokov vzdolž južne strani ulice je bil po Novakovih načrtih zgrajen med letoma 1956 in 1962. Gre za trinadstropne stanovanjske objekte, ki niso postavljeni v neprekinjeno ulično vrsto, ampak so umeščeni med zelene površine. Stavbe se ulici približujejo in od nje odmikajo, med njimi ostaja prostor za drevesa, zelenice in prehode, celoten niz pa ustvarja prepoznaven ritem. Zasnova velja za enega najpomembnejših primerov Novakovega urbanističnega razmišljanja in kakovostne povojne stanovanjske gradnje v Murski Soboti.

Kino, Ki Je Postal Gledališče Park

Tudi današnje Gledališče Park nosi podpis Ferija Novaka. Stavba je bila zgrajena leta 1951. Več generacij Sobočancev jo je poznalo kot Kino Park, prostor filmskih predstav in družabnega življenja, v času Evropske prestolnice kulture leta 2012 pa je bila stavba prenovljena in spremenjena v sodobno večnamensko dvorano.

Danes je Gledališče Park eno osrednjih kulturnih prizorišč Murske Sobote. V njem se skozi leto vrstijo gledališke in plesne predstave, koncerti, filmske projekcije, festivali in druge prireditve.

Miki Muster, Ki Ga Marsikdo Ne Pozna

Pred gledlaiščem stoji kip moža, po katerem ulica nosi ime – narodnega heroja Štefana Kovača - Marka. Spomenik iz leta 1953 je zanimiv že zaradi zgodovinske osebnosti, ki jo predstavlja, še bolj nenavadna pa je zgodba njegovega avtorja. Ustvaril ga je Miki Muster. Ime znamenitega v Murski Soboti rojenega ustvarjalca večino Slovencev najprej spomni na Zvitorepca, Lakotnika in Trdonjo, stripe, ilustracije in animirane filme. Manj znano je, da je Muster na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral kot akademski kipar.

Galerija Brez Sten

Le nekaj korakov od Gledališča Park se med drevesi in na zelenicah pred Novakovimi stanovanjskimi bloki pojavijo skulpture. Ne stojijo na visokih podstavkih in niso ločene od vsakdanjega življenja. So med hišami, drevesi, pločniki in ljudmi.

Zbirka je nekoč pripadala tekstilni tovarni Mura, po njenem propadu pa so pomembna umetniška dela s pomočjo Mestne občine Murska Sobota ostala v mestu. Z novo postavitvijo so dobila novo vlogo – iz nekdanjega industrijskega okolja so se preselila v odprt javni prostor in postala dostopna vsem.

Danes lahko med sprehodom srečamo Veliki temni semafor Slavka Tihca iz leta 1963, Sliko XIII Petra Černeta iz leta 1977, Sklade XXI Dušana Tršarja iz leta 1979 ter Prostorsko kompozicijo Janeza Lenassija in Bika Janeza Boljke, obe deli iz leta 1985. Zbirko dopolnjuje Organska rast Toneta Demšarja, ki je umeščena v preddverje Gledališča Park.

Skupaj sestavljajo majhno galerijo na prostem, ki nima ne vrat ne odpiralnega časa.

Ulica Vsakdanjega Življenja

Toda Ulica Štefana Kovača ni muzej. In prav to je eden njenih največjih čarov. V stanovanjskih blokih ljudje živijo, po pločnikih hodijo v službo in šolo, skozi drevored se vozijo kolesarji, pred gledališčem se pred večernimi predstavami zbirajo obiskovalci. Skulpture stojijo sredi tega vsakdanjega dogajanja in Novakova arhitektura še vedno opravlja nalogo, za katero je bila ustvarjena.

Za obiskovalca, ki želi Mursko Soboto spoznati nekoliko drugače, je Ulica Štefana Kovača odlična izbira. Pot ne zahteva veliko časa, ponudi pa nenavadno koncentracijo zgodb. V njej se srečajo arhitektura, likovna umetnost, zgodovina mesta, nekdanja industrijska dediščina in sodobno kulturno življenje.

Zavod za kulturo, turizem in šport Murska Sobota