Kaj Nas Je Letos Naučil Paradižnik

Najpogostejše vprašanje o paradižniku letos je bilo, zakaj paradižnik noče zoreti. Ne gre samo za en vzrok, pogosto so za to težavo kar trije odgovori. Pa si jih poglejmo.

Mrzla Pomlad

Paradižnik nastavi cvetove v rastnem vršičku že zelo hitro. Ko so prvi pravi listi dokončno oblikovani, se v njih že oblikujejo prvi cvetovi. Kdaj je to, je odvisno tudi od sorte (genetike). A če so temperature takrat nekaj ur pod 10 °C, potem ti cvetovi pomrznejo. Če pa so dalj časa pod 15 °C, pa se poškodujejo. Posledica pa je, da so mnogim, ki ste paradižnik sadili zelo zgodaj v maju, prvi cvetovi propadli. To kar je cvetelo, niso bili prvi, ponekod celo ne drugi cvetovi, ampak šele tretji cvetovi.

Ti seveda pričnejo zoreti takrat, ko je njim z genetiko določeno. Zato so bili za vaš občutek res pozni. Leztos so bile noči v maju tako hladne, da je mraz prodrl tudi v neogrevane rastlinjake. Zato je ta vzrok možen tudi v rastlinjakih, ne samo na prostem. A če ste opazili, so zdaj konec avgusta naenkrat dozorele celo dve ali tri etaže skupaj. Paradižnika ni nič manj, le poznejši je.

Pomanjkanje Kalija

Kalij je izredno pomembno hranilo za vse rastline, tudi za plodovke. Paradižnik vam lepo pokaže, ali je na vašem vrtu kalija dovolj. Če so ostajali vrhobi plodov zeleni ali rumeni, na otip pa trdi, potem gre zagotovo na vašem vrtu za ta pojav. Ljudje pa menijo, da paradižnik še ne bo zrel in čakajo, da bi se cel plod lepo obarval.

Pomanjkanje kalija pogosto niti ni posledica tega, da bi ga bilo v zemlji dovolj. Pogosto gre za to, da je vrt pregnojen, predvsem da je v zemlji preveč rastlinam dostopnega fosforja. Še en pojav je v zadnjih letih tudi na vrtovih. zdaj že vemo, da je potrebno rastlinam dodajati kalcij, saj njegovo pomanjkanje povzroča rjave lise na dnu plodov. Zato mnogi izumljajo številne načine, kako bi to naredili. Med drugim mnogi uporabljate jajčne lupine in podobno. Kalcij pa je antagonist kaliju. Če ga je v tleh preveč, rastline kalija ne sprejemajo. bičajno je pomanjkanje kalija posledica obojega. Če vam ostajajo v vročem vremenu vrhovi plodov zeleni ali rumeni, pri rumenih plodovih pa zeleni, pogosto pa na prerezu veliki trdi, beli deli notranjosti, dodajte naslednje leto ob osnovnem gnojenju v tla še 20 – 30 dkg kalijevega sulfata na 10 m². Velja pa to za vse to vsem vrtnine, saj je kalij tudi pomembno hranilo odpornosti, razpolaganja rastline z vodo in okusa.

Visoke Temperature

Pomanjkanje kalcija in mnogi tudi kalija po večini dobro poznate. Manj znano pa je, da se pri temperaturah nad 30 °C preneha tvoriti likopen. Poleg vloge rdečega barvila je znan tudi kot močan antioksidant, ki pomaga nevtralizirati proste radikale v našem telesu. Tudi tvorba C vitamina je motena. Zato paradižnik preprosto ni tako enakomerne, lepe rdeče barve. Plodovi ostajajo bledo rdeči, rozasti, neizrazite barve. Vi pa menite, da še niso zreli. Poberete jih prepozno, zato se v hladilniku zelo hitro zmehčajo. Vaše mnenje pa je, da s paradižnikom nekaj ni v redu. Ker se ne tvori C vitamin je tudi okus bolj medel, manj izrazit.

Kaj Lahko Naredimo Naslednje Leto

S sajenjem sadik ne hitimo. Zemlja mora imeti vsaj 15 °C, kar je bilo letos na prostem šele konec maja. Vendar morajo biti takrat sadike primerno velike. Zato tisti, ki si delati sadike sami, ne sejte paradižnika pred sredino marca. Potem vas prevelike sadike ne bodo priganjale k prehitremu sajenju. Vsaj 24 ur pred presajanjem sadike zalijte s pripravki, ki vsebujejo morske alge. teden dni po presajanju zgodbo ponovite. Dokler je prehladno, ponavljate tretiranje z morskimi algami vsak teden. Lahko zalivate, ko pa opazite prve cvetove, je bolje škropiti. Namesto alg lahko uporabite pripravek, narejen iz rastlin regrata ali cvetov ognjiča. Samo v prehladnih razmerah pa si lahko rpirpavite tudi čaj in nadzemnih delov baldrijana.

Z gnojenjem ne pretiravajte. Gnojimo celo gredico, ne samo jamico ali samo sadilnih mest. gnoj, s katerim gnojimo jeseni, dodajte največ 1,5 l/m2. kompost lahko uporabite jeseni ali spomladi, nekje do 10 l/m2 ga potresite po celi gredi in zadelajte v tla. Kupljena organska gnojila uporabljajte po navodilih. Če ste letos opazili zgoraj opisane znake pomanjkanje kalija, dodajte ob tem po clei gredi, nikakor ne v jamice za sajenje, kalijev sulfat.

Ko opazite prve plodiče, velikost graha, pa pričnite z listnim gnojenjem. Kalijeva in kalcijeva listna gnojila dodajajte izmenično, en teden kalij, drugi teden kalcij. Pogoj pa je tudi ves čas ustrezno omočena zemlja.

Rastlinjake obvezno zasenčite, v takih ekstremni razmerah pa je smiselno tudi senčenje gred. Pozimi razmislite, kako bi na vrtu resnično namakali. Zalivalke namreč ne zadoščajo. V takih razmerah se zemlja prehitro izsuši in je nujno obilno in redno namakanje. Ob njem pa seveda zastrta, zasenčena, pokrita tla. Zastirke so lahko tudi samo pokošena trava z domače zelenice, lahko uporabite slamo, druge pokošene rastline ali, če imate možnost, ovčja volna.

Če pa želite še zdrave, lepe plodove dolgo v jesen, pa vam svetujem še naslednje. Paradižnik na prosto posadite ponovno še enkrat v sredini junija, v rastlinjak pa konec junija. Te rastline bodo jesen pričakale malde, polne energije. Zato se bodo veliko lažje spopadle z daljšimi nočmi, nižjimi temperaturami in več vlage.

Paradižnik vam bo za upoštevanje vseh teh nasvetov zelo hvaležen. Sicer pa vedite, da kljub tegobam in težava, ki jih je prinesla paradižniku dolgotrajna visoka temperatura je bolje, da imamo vroče in suho, kakor pa vlažno. S takimi razmerami se lahko borimo, ko pa je preveč vlage in toplo, se boleznim ne moremo izogniti.

Miša Pušenjak